Joga smeha Slovenija

Pred vami je 20 trditev. Vsako od njih označite s številko od 1 do 5, pri čemer:

* 1 pomeni skoraj nikoli,
* 2 pomeni redko,
* 3 pomeni včasih,
* 4 pomeni pogosto,
* 5 pomeni zelo pogosto oz. vedno.

1. Slišim se glasno smejati.
2. Sem zabaven družabnik.
3. Moj občutek za humor mi pomaga pri komunikaciji.
4. Nimam težav s tem, da se, kadar je primerno, obnašam norčavo.
5. Spontano sem igriva.
6. Čas za igro in smeh je redno na mojem urniku.
7. Z lahkoto se smejim svojim napakam.
8. S humorjem pomagam drugim k boljšemu počutju.
9. Iz slabe situacije potegnem najboljše.
10. Izogibam se sarkazma in negativnega (omalovažujočega) humorja.
11. Izogibam se humorja, ki bi koga v družbi spravil v neprijetno počutje.
13. Vzamem si čas za počitnice.
14. Družina in prijatelji podpirajo mojo potrebo po smehu.
15. Kadar sem v stresu, mi moj občutek za humor pomaga ohranjati stvari v perspektivi.
16. Na delovnem mestu se z lahkoto smejim (se zaradi tega ne počutim neugodno).
17. Dovolim si najprej igrivost in nato delo.
18. Moja radost je ena mojih najboljših vrlin.
19. Verjamem da smeh pripomore k mojemu dobremu počutju.
20. Več kot se smejim, boljše se počutim.

Vsi vemo, da je smeh nalezljiv a britanski znanstveniki trdijo, da so odkrili kako se možgani “okužijo” z radostjo.

Kaže, da je absolutno točna izjava: “smej se in cel svet se bo smejal s tabo”, pravi dr. Sofija Skot profesorica Inštituta Kognitivnih znanosti pri Univerzi v Londonu. Pri tej študiji so raziskovalci predvajali serijo zvokov skupini 20 udeležencev, ki so imeli ohranjen sluh, povprečne starosti 32 let in so obenem uporabljali magnetno resonanco za skeniranje njihovih možganskih aktivnosti.

Marca 2005 je bilo na kanadski nacionalni televiziji CTV objavljeno poročilo dr. Michaela Millerja o njegovih raziskavah smeha. Raziskovalci Univerze Maryland v Baltimoru so odkrili da smeh povzroči razširjanje in ožanje endotelija – tkiva ki oblaga notranjost žil in na ta način povečuje pretok krvi.

Študija je vključevala 20 prostovoljcev ki so imeli normalen krvni tlak, holesterol in nivo sladkorja v krvi. Vsak od njih je bil izpostavljen 15 minutnemu filmskemu segmentu – ali komedije, ki povzroča sproščanje ali drame, ki povzroča stres.

Raziskava ki so jo opravili na Univerzi v Gradcu v Avstriji je pokazala, da terapija s smehom pomaga pri zmanjševanju krvnega tlaka bolnikom, ki se zdravijp po srčnem infarktu, Trideset bolnikov v tej raziskavi je bilo razdeljenih na dve skupini. Ena skupina je v obdobju šestih tednov obiskovala seanse Joge smeha medtem ko je druga izvajala samo običajne fizične aktivnosti.